V času dinastije Shang je imelo kmetijstvo velik razvoj, določen obseg pa je tvorila tudi serikkulturna industrija. Čeprav je število svilenih tkanin dinastije Shang, ki jih je odkrila arheologija, omejeno, so se pojavile svilene tkanine jacquard, kar kaže, da je tehnologija tvetve v tem času dosegla precejšnjo raven.
V času zahodne dinastije Zhou so vladarji že strogo organizirali in upravljali industrijsko proizvodnjo, tehnologija proizvodnje svile pa se je izboljšala v primerjavi z dinastijo Shang.
Pomladno in jesensko obdobje ter obdobje obojanih držav je bilo obdobje prehoda iz suženjstva v fevdalizem v kitajski zgodovini. Produktivne sile ter družbeni in gospodarski vzorci so se zelo spremenili. Pozornost je pritegnila tudi industrija serikulture in svile, razvoj kmetijskega muda pa je postal pomembna nacionalna politika za blaginjo države in ljudi.
V obdobju vojskovanja so kmetje, ki so združili kmetijstvo in rokodelstvo, postali osnovne proizvodne enote družbe, rokodelstvo pa je postalo pomemben del kmetijskega gospodarstva. Specializacija proizvodnje svile je bolj očitna, nekatere tehnologije pa so se prenašale iz generacije v generacijo in dosegle precej visoko raven. Svila se lahko proizvaja na skoraj vseh mestih, sorte svile pa so tudi obilne, večinoma razdeljene v tri kategorije: svilo, svilo in brokado. Pojav brokad je pomemben mejnik v zgodovini kitajske svile. Združuje odlično izvedbo svile z lepo umetnostjo. Ne gre le za plemenito oblačilno gradivo, ampak tudi za umetniško delo. Zelo je izboljšala kulturno konotacijo in zgodovinsko vrednost svilenih izdelkov in ima daljnosežne učinke. V tem času se je kitajska svila razširila tudi v Indijo. "Politične zadeve" indijskega politika in filozofa Kautilye (v prevodu tudi "Administracija države") vsebuje besedo cinapatta, kar pomeni "Kitajska svežnja svile". Poleg tega je iz mnogih besed v Sanskrtu mogoče videti, da so staroindijci veliko bolje razumeli svilo kot Grki in Rimljani. Vedeli so, da so svilo pljuvali črvi, in svilo so črpali iz zakuhov.
